V tej vadnici boste izvedeli:
- Katere vrste podatkov so v R?
- Spremenljivke
- Vektorji
- Aritmetični operaterji
- Logični operaterji
Katere vrste podatkov so v R?
Sledijo tipi podatkov ali strukture podatkov v programiranju R:
- Škalarji
- Vektorji (številčni, znakovni, logični)
- Matrice
- Podatkovni okviri
- Seznami
Vrste osnov
- 4,5 je decimalna vrednost, imenovana številke .
- 4 je naravna vrednost, imenovana celo število . Cela števila so tudi številke.
- TRUE ali FALSE je logična vrednost, imenovana logični binarni operatorji v R.
- Vrednost znotraj "" ali '' je besedilo (niz). Imenujejo se znaki .
Tip spremenljivke lahko preverimo s funkcijo razreda
Primer 1:
# Declare variables of different types# Numericx <- 28class(x)
Izhod:
## [1] "numeric"
2. primer:
# Stringy <- "R is Fantastic"class(y)
Izhod:
## [1] "character"
3. primer:
# Booleanz <- TRUEclass(z)
Izhod:
## [1] "logical"
Spremenljivke
Spremenljivke so ena od osnovnih podatkovnih vrst v R, ki shranjujejo vrednosti, in so pomembna komponenta v programiranju R, zlasti za podatkovnega znanstvenika. Spremenljivka v podatkovnih tipih R lahko shrani število, objekt, statistični rezultat, vektor, nabor podatkov, napoved modela, v bistvu kar koli, kar izpiše R To spremenljivko lahko kasneje uporabimo preprosto s klicem imena spremenljivke.
Za razglasitev spremenljivk podatkovnih struktur v R moramo dodeliti ime spremenljivke. Ime ne sme imeti prostora. Z _ se lahko povežemo z besedami.
Če želite spremenljivki v podatkovnih tipih pri programiranju R dodati vrednost, uporabite <- ali =.
Tu je sintaksa:
# First way to declare a variable: use the `<-`name_of_variable <- value# Second way to declare a variable: use the `=`name_of_variable = value
V ukazno vrstico lahko napišemo naslednje kode, da vidimo, kaj se zgodi:
Primer 1:
# Print variable xx <- 42x
Izhod:
## [1] 42
2. primer:
y <- 10y
Izhod:
## [1] 10
3. primer:
# We call x and y and apply a subtractionx-y
Izhod:
## [1] 32
Vektorji
Vektor je enodimenzionalno polje. Ustvarimo lahko vektor z vsemi osnovnimi tipi podatkov R, ki smo se jih naučili prej. Najenostavnejši način za izgradnjo vektorskih podatkovnih struktur v R je uporaba ukaza c.
Primer 1:
# Numericalvec_num <- c(1, 10, 49)vec_num
Izhod:
## [1] 1 10 49
2. primer:
# Charactervec_chr <- c("a", "b", "c")vec_chr
Izhod:
## [1] "a" "b" "c"
3. primer:
# Booleanvec_bool <- c(TRUE, FALSE, TRUE)vec_bool
Izhod:
##[1] TRUE FALSE TRUE
V R. lahko izvajamo aritmetične izračune na vektorskih binarnih operatorjih.
Primer 4:
# Create the vectorsvect_1 <- c(1, 3, 5)vect_2 <- c(2, 4, 6)# Take the sum of A_vector and B_vectorsum_vect <- vect_1 + vect_2# Print out total_vectorsum_vect
Izhod:
[1] 3 7 11
Primer 5:
V R je mogoče narezati vektor. Ob neki priložnosti nas zanima le prvih pet vrstic vektorja. Vrednost 1 do 5 lahko uporabimo z ukazom [1: 5].
# Slice the first five rows of the vectorslice_vector <- c(1,2,3,4,5,6,7,8,9,10)slice_vector[1:5]
Izhod:
## [1] 1 2 3 4 5
Primer 6:
Najkrajši način za ustvarjanje obsega vrednosti je uporaba: med dvema številkama. Na primer, iz zgornjega primera lahko zapišemo c (1:10), da ustvarimo vektor vrednosti od ena do deset.
# Faster way to create adjacent valuesc(1:10)
Izhod:
## [1] 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
Aritmetični operaterji
Najprej bomo videli osnovne aritmetične operatorje v podatkovnih tipih R. Sledijo aritmetični in logični operatorji v programiranju R, ki pomenijo:
|
Operater |
Opis |
|---|---|
| + | Dodatek |
| - | Odštevanje |
| * | Množenje |
| / | Divizija |
| ali ** | Povečanje |
Primer 1:
# An addition3 + 4
Izhod:
## [1] 7
Zgornjo kodo R lahko enostavno kopirate in prilepite v Rstudio Console. Izhod je po znakov # prikazani. Na primer, napišemo kodo print ('Guru99'), rezultat bo ## [1] Guru99.
## pomeni, da natisnemo izhod, številka v oglatem oklepaju ([1]) pa je številka zaslona
Stavki, ki se začnejo s pripisom # . S pomočjo # znotraj skripta R lahko dodamo poljuben komentar. R ne bo prebral med izvajanjem.
2. primer:
# A multiplication3*5
Izhod:
## [1] 15
3. primer:
# A division(5+5)/2
Izhod:
## [1] 5
Primer 4:
# Exponentiation2^5
Izhod:
Primer 5:
## [1] 32
# Modulo28%%6
Izhod:
## [1] 4
Logični operaterji
Z logičnimi operatorji želimo vrniti vrednosti znotraj vektorja na podlagi logičnih pogojev. Sledi podroben seznam logičnih operatorjev podatkovnih vrst v programiranju R
Logični stavki v R so zaviti v []. Po želji lahko dodamo veliko pogojnih stavkov, vendar jih moramo vključiti v oklepaje. Po tej strukturi lahko ustvarimo pogojni stavek:
variable_name[(conditional_statement)]
Ker se ime_premenljivke nanaša na spremenljivko, želimo uporabiti za stavek. Ustvarimo logični stavek, tj. Ime_premenljivke> 0. Končno uporabimo oglati oklepaj za dokončanje logičnega stavka. Spodaj primer logičnega stavka.
Primer 1:
# Create a vector from 1 to 10logical_vector <- c(1:10)logical_vector>5
Izhod:
## [1]FALSE FALSE FALSE FALSE FALSE TRUE TRUE TRUE TRUE TRUE
V zgornjem izhodu R prebere vsako vrednost in jo primerja z izjavo logic_vector> 5. Če je vrednost strogo boljša od pet, je pogoj TRUE, sicer FALSE. R vrne vektor TRUE in FALSE.
2. primer:
V spodnjem primeru želimo izvleči vrednosti, ki izpolnjujejo le pogoj "je strogo boljši od pet". Za to lahko pogoj zavijemo v oglati oklepaj pred vektorjem, ki vsebuje vrednosti.
# Print value strictly above 5logical_vector[(logical_vector>5)]
Izhod:
## [1] 6 7 8 9 10
3. primer:
# Print 5 and 6logical_vector <- c(1:10)logical_vector[(logical_vector>4) & (logical_vector<7)]
Izhod:
## [1] 5 6