Testiranje programske opreme je postopek preverjanja in preverjanja veljavnosti programske aplikacije, da se preveri, ali deluje po pričakovanjih. Namen je najti napake in izboljšati kakovost izdelka. Obstajata dva načina za testiranje programske opreme, in sicer pozitivno testiranje in negativno testiranje.
Pozitivno testiranje
Pozitivno testiranje je vrsta testiranja, ki se izvaja na programski aplikaciji z zagotavljanjem veljavnih podatkovnih nizov kot vhodnih podatkov. Preveri, ali se programska aplikacija obnaša s pozitivnimi vložki ali ne. Pozitivno testiranje se izvede, da se preveri, ali programska aplikacija počne točno tisto, kar se pričakuje.
Na primer -
V aplikaciji je polje z besedilom, ki lahko sprejema samo številke. Vnos vrednosti do 99999 bo sistem sprejemljiv, druge vrednosti poleg tega pa ne bi smele biti sprejemljive. Če želite opraviti pozitivno testiranje, nastavite veljavne vhodne vrednosti od 0 do 99999 in preverite, ali sistem sprejema vrednosti.
Negativno testiranje
Negativno testiranje je preskusna metoda, ki se izvaja na programski aplikaciji z zagotavljanjem neveljavnih ali nepravilnih naborov podatkov kot vhodnih podatkov. Preveri, ali se programska aplikacija obnaša z negativnimi ali neželenimi vnosi uporabnika, kot je bilo pričakovano. Namen negativnega testiranja je zagotoviti, da se programska aplikacija ne zruši in ostane stabilna z neveljavnimi vnosi podatkov.
Na primer -
Negativno testiranje lahko izvedemo z vnosom znakov A do Ž ali od a do z. Sistem programske opreme ne bi smel sprejeti vrednosti ali pa bi moral poslati sporočilo o napaki za te neveljavne vnose podatkov.
Pri obeh testiranjih je treba upoštevati naslednje:
- Vhodni podatki
- Dejanje, ki ga je treba izvesti
- Izhodni rezultat
Tehnika testiranja, uporabljena za pozitivno in negativno testiranje:
Za pozitivno in negativno validacijo testiranja se uporabljajo naslednje tehnike:
- Analiza mejne vrednosti
- Enakovrednost razdelitve
Analiza mejne vrednosti:
To je ena izmed tehnik testiranja programske opreme, pri kateri so testni primeri zasnovani tako, da vključujejo vrednosti na meji. Če se vhodni podatki uporabljajo znotraj mejnih vrednosti, potem velja, da gre za pozitivno testiranje. Če so vhodni podatki izbrani zunaj mejnih vrednosti, potem velja, da gre za negativno testiranje.
Na primer -
Sistem lahko sprejme številke od 0 do 10 številskih vrednosti. Vse druge številke so neveljavne vrednosti. Pri tej tehniki bodo preizkušene mejne vrednosti -1,0,1 in 9,10,11.
Enakovrednost razdelitve:
To je tehnika preizkušanja programske opreme, ki deli vhodne podatke na številne particije. Vrednosti z vsake particije je treba preskusiti vsaj enkrat. Za pozitivno testiranje se uporabljajo particije z veljavnimi vrednostmi. Medtem ko se particije z neveljavnimi vrednostmi uporabljajo za negativno preskušanje.
Na primer-
Številske vrednosti od nič do deset lahko razdelimo na dve (ali tri) particije. V našem primeru imamo dve particiji -10 do -1 in 0 do 10. Iz vsakega dela lahko vzamemo vzorčne vrednosti (5 in -5), da preizkusimo scenarije.
Zaključek:
Testiranje pomaga pri zagotavljanju kakovostne programske aplikacije in zagotavlja, da programska oprema ne vsebuje napak pred zagonom. Za učinkovito testiranje uporabite pozitivno in negativno testiranje, ki dajeta dovolj zaupanja v kakovost programske opreme. Uporabniki v realnem času lahko vnesejo poljubne vrednosti in jih je treba pred izdajo preizkusiti.