Testiranje agilne avtomatizacije
Agile Automation Testiranje pri razvoju programske opreme je pristop uporabe testne avtomatizacije v agilnih metodologijah. Namen agilnega testiranja avtomatizacije je narediti postopek razvoja programske opreme učinkovitejši in uspešnejši, hkrati pa ohraniti kakovost in čas ter porabo virov. Tako izvajanje takega procesa zahteva veliko usklajevanja in sodelovanja med skupinami.
V zadnjih nekaj letih, odkar se je agilna metodologija pojavila na krovu njenih ustanoviteljev, ki so kričali in pripravljeni odpraviti vsakdanjo in težavno realnost tradicionalnega modela slapov, je učinek iste mogoče čutiti tudi pri preizkušanju avtomatizacije .
Avtomatizacija v slapu Vs Avtomatizacija v gibčni
Na področju tradicionalnega postopka življenjskega cikla testiranja programske opreme je preizkušanje avtomatizacije običajno izvedljivo, če je aplikacija stabilna, stabilna in zahteva vključuje precej časa in v večini primerov vključuje nabor zelo spretnih virov strokovnjakov za avtomatizacijo. kot tudi precejšen znesek postavitvenih stroškov. Osnovni namen preizkusa avtomatizacije je dolgotrajno zniževanje stroškov in zagotavljanje, da zaradi obstoječih testnih primerov niso bile odkrite nove napake.
Preizkušanje avtomatizacije po naravi tehnologije ni raziskovalno, saj je glavna vloga preizkušanja avtomatizacije prihranek časa in znižanje stroškov. Avtomatizirano testiranje ni namenjeno odkrivanju novih in inovativnih napak. Cilj avtomatiziranega testiranja je predvsem potrditev že obstoječega.
Kako avtomatizirati v agilni metodologiji
Po svoji definiciji agilna metodologija zdaj govori o odpravi dolgočasne in dolgočasne dokumentacije, da bi lahko nove in inovativne ideje uresničevali in ljudje lahko prosto komunicirali med seboj, da bi bilo mogoče uresničiti več teh inovativnih in raziskovalnih idej.
Tako smo lahko videli protislovje med osnovnimi temeljnimi filozofijami agilnih metodologij in preizkusov avtomatizacije.
Temeljne točke za agilno avtomatizacijo testov
Pri ocenjevanju uporabe agilnih metodologij v zvezi z metodami in tehnikami za avtomatizacijsko testiranje moramo torej upoštevati nekatere temeljne točke. Zato moramo upoštevati nekaj temeljnih točk, kot so čas, potreben za načrtovanje in kodiranje, validacija načrtovanih skriptov z obstoječimi podatki o preskusih in sprejetje istih za testiranje (ali so testi funkcionalnega ali regresivnega pomena) vsi ti dogodki so, da za izvedbo vseh teh dejstev moramo zagotoviti, da je za te naloge potreben precejšen čas in v okretnem okolju, kjer povprečen sprint v povprečju traja 1-2 tedna, zato je očitno pretežko razmišljati, da bi si zagotovili toliko časa za avtomatizacijo scenarijev na tak način.
Pri tem ostaja še en pomemben dejavnik, da gre za vrsto sprememb zahtev, ki se pojavijo, ko je v igri gibčna metodologija. Agilna metodologija po lastni definiciji je neke vrste tehnika, ki je v veliko pomoč pri odzivanju na zahteve strank, ki jih povzročijo hitre spremembe in ki se tako dobro prilega pogostim spremembam med celotnim razvojem aplikacije.
V nasprotju s tem so preizkusi avtomatizacije zelo koristni, ko gre za bolj stabilne in redkejše zahteve. Tako avtomatizirano testiranje po definiciji ni dobro primerno za različne vrste pogostih sprememb zahtev, ki so povezane s sprejetjem nobenih gibčnih metodologij.
Agile Automation Tools
Izbira ustreznega orodja za avtomatizacijo je tudi potencialno zelo pomemben dejavnik pri sprejemanju preizkusov avtomatizacije v okviru splošne agilne metodologije. Licenčna orodja za avtomatizacijo na primer nalagajo strogo merilo varnostnega dostopa različnim vrstam in nivojem uporabnikov, ko gre za dostop do različnih pomembnih virov, ki pripadajo temu določenemu okviru za avtomatizacijo testiranja.
V nasprotju s tem agilna metodologija poudarja predvsem odprto sodelovanje in odprto interakcijo med člani ekipe in s tem restriktivne politike, ki neposredno vplivajo na to, kako bi uporabniki negativno vplivali na celotno kohezijo v ekipi in tako lahko vodijo do rezultatov, ki niso niti zelo koristno niti zelo ugodno za splošni uspeh projekta.
Zato bi moral biti primarni pomen postopka zagotoviti, da se kakovostno dostavijo testni skripti za avtomatizacijo v določenem času, kot to omogoča agilna metodologija; izbrati moramo svoje bodoče testne primere, ki bi bili avtomatizirani na bolj niansiran način, tako da bi se ti avtomatizirani testni skripti lahko dobro uporabili za prihodnjo ponovno uporabo in zagotovili, da jih je mogoče pripraviti v ustreznem trajanju določenega časa (kot zahteva med postopkom agilne metodologije).
Po preučitvi vseh zgoraj navedenih dejavnikov lahko tako ugotovimo, da moramo tudi ob sprejemanju agilnih metodologij predstaviti vrste testov, kot so na primer regresijski testi (saj je tudi med agilnim testiranjem potrebno veliko preizkusnega dela, uporabiti gibčne metodologije za zagotavljanje boljše kakovosti celotnega izdelka)
Zdaj pa si oglejmo najosnovnejše primere, pri katerih je mogoče uporabiti avtomatizirano testiranje, in kako lahko to uporabimo tudi na področju agilnega testiranja.
Koncepti samodejnega preizkušanja, kadar se uporabljajo za agilno
